Kranjska klobasa, kmečki krompir, kislo zelje
Kranjska klobasa je poltrajna klobasa iz grobo mlete puste razsoljene svinjine, ki vsebuje 30 % mastnega tkiva in 10 % mesnega testa za vezavo, ter vino in začimbe. Z maso nadevajo naravno ali umetno črevo, nato jo kratek čas dimijo na temperaturi okoli 90°C, da dobi željen okus in barvo. Ima zaščiteno geografsko označbo. Kranjska klobasa je kot naša kulinarična posebnost zaslovela po vsem svetu. Najbolj jo cenijo v Nemčiji in Avstriji. Vsebuje 14 g beljakovin, 32 g maščob in je tudi vir natrija, kalija, fosforja in vitaminov B.1
Krompir je danes ena izmed najbolj uporabljenih kulturnih rastlin na svetu. Barva krompirja ima pomembno vlogo pri tem, za kakšno jed je določena sorta primerna. Kmečki krompir je idealna priloga, ki se poda k močnim mesnim jedem.2
Kislo zelje je s kisanjem konzervirano belo zelje. Če je zelje preveč kislo se ga lahko spere z vodo. Kuha se ga v zelo malo vode ali duši, samega ali z raznimi dodatki (začimbe, čebula, krompir, moka,…). Kisanje je proces, med katerim se živilo skisa in spremeni svoje lastnosti – skoraj vedno gre za fermentacijo. Zardi dodane soli se iz zelja izloča sok, ki začne vreti. Ko prevre, nastane mlečna kislina, ki zaščiti zelje pred kvarjenjem.1
KOT ZANIMIVOST:
Kranjsko klobaso so jedli tudi že v vesolju. Decembra 2006 je šla ameriška astronavtka Sunita Williams, s slovenskimi koreninami, za pol leta na mednarodno vesoljsko postajo. Sorodniki so ji poslali za božič s pismi tudi kranjsko klobaso, ki jo je Nasa natančno pregledala in ker v njej ni bilo nič sumljivega so jo dovolili odpeljati v vesolje.1
V krompirju je največ vode, skoraj 80% in ogljikovih hidratov okoli 18 %, večinoma škroba, beljakovin je le okoli 2 %, maščobe pa okoli 0,1 %. Od mineralov vsebuje največ kalija in fosforja, od vitaminov pa vitamin C, ki pa se ga s kuhanjem večino uniči.2
Fermentirana živila so lahko izredno zdrava sestavina prehrane in zdravju nudijo več, kot bi se zdelo zgolj po seštevku vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Ohranjeni so zapisi, da so s kislim zeljem hranili delavce, ki so gradili Kitajski zid. Z njim so zdravili tudi skorbut, saj vsebuje veliko vitamina C.1
1. Novak B in Lenarčič S. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž. 1. izd. Ljubljana. Modrijan založba d.o.o., 2009.
2. http://sl.wikipedia.org/wiki/Krompir
Hranilna in energijska vrednost porcije jedi
Porcija | 660g |
Energijska vrednost | 1276 kcal |
Energijska vrednost | 5359 kJ |
Hranilna vrednost | |
---|---|
Maščobe | 88,4 g |
Nasičene maščobne kisline | 35,6 g |
Ogljikovi hidrati | 69,4 g |
Sladkorji | 4,5 g |
Beljakovine | 50,5 g |
Prehranske vlaknine | 12,6 g |
Informacije o alergenih
KISLO ZELJE (pšenica, sledi zelene)
Brez alergenov | Zelena | Raki | Jajca | Ribe | Gluten | Mleko | Volčji bob | Mehkužci | Gorčica | Oreški | Arašidi | Sezam | Soja | Žveplov dioksid |
Krožnik želja, pohval & pripomb
Imate skrite želje, kaj si želite naslednjič na vašem 123 krožniku? Veseli bomo tudi vsakršne pohvale ali pripombe :)
Ste vi pošiljatelj e-maila:
Zveste goste nagrajujemo s 15% popustom*!
Vas zanima kako do popusta? Izpolnite spodnji obrazec in v najkrajšem možnem času Vam bomo posredovali opis programa ugodnosti, ki smo ga razvili prav za Vas.
Ste vi pošiljatelj e-maila:
*Popust ne velja za alkoholne in tobačne izdelke. Popusti se med seboj ne seštevajo, temveč se obračunavajo zaporedno.