Kranjska klobasa, krompirjeva solata z bučnim oljem

Slovenska poltrajna klobasa iz grobo mlete puste razsoljene svinjine, ki vsebuje 30 % mastnega tkiva in 10 % mesnega testa za vezavo, ter vino in začimbe. Z maso nadevajo naravno ali umetno črevo, nato jo kratek čas dimijo na temperaturi okoli 90°C, da dobi željen okus in barvo. Ima zaščiteno geografsko označbo. Kranjska klobasa je kot naša kulinarična posebnost zaslovela po vsem svetu. Najbolj jo cenijo v Nemčiji in Avstriji. Vsebuje 14 g beljakovin, 32 g maščob in je tudi vir natrija, kalija, fosforja in vitaminov B. 1

Zelo priljubljena jed iz kuhanega krompirja je krompirjeva solata. Je vsestransko uporabna, ponujena kot topla ali hladna predjed oziroma priloga k ribjim, mesnim in ocvrtim jedem. 1

KOT ZANIMIVOST:

Kranjsko klobaso so jedli tudi že v vesolju. Decembra 2006 je šla ameriška astronavtka Sunita Williams, s slovenskimi koreninami, za pol leta na mednarodno vesoljsko postajo. Sorodniki so ji poslali za božič s pismi tudi kranjsko klobaso, ki jo je Nasa natančno pregledala in ker v njej ni bilo nič sumljivega so jo dovolili odpeljati v vesolje. 1

Krompir je bil dolga leta hrana bogatinov, kasneje po 18. stoletju pa hrana revežev. Škoti in Irci ga niso uživali, ker ga Sveto pismo ne omenja, v Švici so ga krivili za tuberkulozo, v Angliji pa so trdili, da povečuje spolno slo. 1

1. Novak B in Lenarčič S. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž. 1. izd. Ljubljana. Modrijan založba d.o.o., 2009