Krvavica, kislo zelje, krompir z ocvirki
Krvavice so znana slovenska jed. So vrsta sveže klobase, kjer je črevo napolnjeno s krvjo, trdo slanino, svinjskim mesom in kožico ter ješprenovo ali ajdovo kašo. Pripravljene klobase se po navadi popeče na ponvi ali v pečici, da postanejo hrustljavo zapečene.
Kislo zelje je s kisanjem konzervirano belo zelje. Kisanje je proces, med katerim se živilo skisa in spremeni svoje lastnosti – skoraj vedno gre za fermentacijo. Zardi dodane soli se iz zelja izloča sok, ki začne vreti. Ko prevre, nastane mlečna kislina, ki zaščiti zelje pred kvarjenjem.
Ocvirki so ocvrti koščki, ki ostanejo po več ur topljenja sala za mast. Koščke sala, ki ostanejo na dnu rahlo odcedijo in natlačijo v kozarce, tako da je med njimi plast maščobe. Ocvirki se zelo veliko uporabljajo za zabelo – krompirja, žgancev, zelja, repe,… Ocvirki imajo visoko energijsko vrednost, večino iz nasičenih maščob, ki jih v zdravi prehrani uživamo zmerno. Kljub temu so ocvirki del kmečke pojedine s pečenico, krompirjem in zeljem, ki je v zimskem času specialiteta.
KOT ZANIMIVOST:
Kravavice so znane po celem svetu, vendar se v vsaki državi priprava razlikuje. Na Kitajskem so znane kot krvavi tofu, in so narejene iz prašičje ali račje krvi, v Mongoliji pa jih pripravljajo iz ovčje krvi. V Združenem Kraljestvu se imenujejo črni puding in so se tradicionalno uživale za zajtrk.
Fermentirana živila so lahko izredno zdrava sestavina prehrane in zdravju nudijo več, kot bi se zdelo zgolj po seštevku vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Če je zelje preveč kislo se ga lahko spere z vodo. Kuha se ga v zelo malo vode ali duši, samega ali z raznimi dodatki (začimbe, čebula, krompir, moka,…). Ohranjeni so zapisi, da so s kislim zeljem hranili delavce, ki so gradili Kitajski zid. Z njim so zdravili tudi skorbut, saj vsebuje veliko vitamina C.
Pri nas največkrat jemo svinjske ocvirke, Francozi radi jejo ocvirke iz gosjega sala, posebnost pa so angleški ocvirki iz svinjske kože (''cracklings''). Naša posebnost so ocvirki iz Goriškega, kjer salo narežejo na 2-5 cm, velike in 2 cm debele trakove.
Hranilna in energijska vrednost porcije jedi
Porcija | 670 g |
Energijska vrednost | 1501 kcal |
Energijska vrednost | 6304 kJ |
Hranilna vrednost | |
---|---|
Maščobe | 130,8 g |
Nasičene maščobne kisline | 46,1 g |
Ogljikovi hidrati | 48,0 g |
Sladkorji | 6,4 g |
Beljakovine | 34,9 g |
Prehranske vlaknine | 9,1 g |
Informacije o alergenih
KRVAVICA (pšenica), KISLO ZELJE (pšenica, sledi listne zelene)