Pečenica, kislo zelje, mlinci

Pečenica je klobasa za pečenje in cvrenje, narejena iz grobo zmlete svinjine, kruha, mleka, soli, popra, peteršilja in limonine lupinice. Pred pečenjem jo najprej obarijo. V pečenicah je lahko največ do 30 % masti. Danes delajo pečenico z različnimi sestavinami, najpogosteje z svinjskim ali govejim mesom. Pustijo jih nekaj časa stati, da oddajo čim več vode, nato sledi prekajevanje v hladnem dimu in sušenje na zraku.1

Kislo zelje je s kisanjem konzervirano belo zelje. Če je zelje preveč kislo se ga lahko spere z vodo. Kuha se ga v zelo malo vode ali duši, samega ali z raznimi dodatki (začimbe, čebula, krompir, moka,…). Kisanje je proces, med katerim se živilo skisa in spremeni svoje lastnosti – skoraj vedno gre za fermentacijo. Zardi dodane soli se iz zelja izloča sok, ki začne vreti. Ko prevre, nastane mlečna kislina, ki zaščiti zelje pred kvarjenjem.1

So tenko razvaljano nekvašeno testo iz moke, vode in soli, spečeno v pečici. Nato se mlince nalomi in popari s kropom.1

KOT ZANIMIVOST:

Povojna posebnost je bila pečenica z gorčico in kruhom, prva oblika hitre hrane pri nas. Danes je priljubljena domača jed pečenica s kislim zeljem in ocvirki, z krompirjem ali ajdovimi žganci.1

Fermentirana živila so lahko izredno zdrava sestavina prehrane in zdravju nudijo več, kot bi se zdelo zgolj po seštevku vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Ohranjeni so zapisi, da so s kislim zeljem hranili delavce, ki so gradili Kitajski zid. Z njim so zdravili tudi skorbut, saj vsebuje veliko vitamina C.1

Med mlince štejejo "chapati", "fladenbrot", "flatbread", "indžero", lepinjo, pito in mehiške tortilje. Mlinci so najstarejša in najbolj na tradicijo vezana oblika kruha. Najpogosteje jih jemo v jesenskem času, saj so značilna priloga v Martinovem kosilu, ko se mošt spremeni v vino.1

1. Novak B in Lenarčič S. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž. 1. izd. Ljubljana. Modrijan založba d.o.o., 2009.