Pirina rižota s svežo zelenjavo in rdečim radičem

Stara zvrst pšenice spada med prve gojene žitarice in mnogi arheologi ji pripisujejo uporabo, ki sega krepko v čas pred celo 10 tisoč leti. Pira je po hranilnih vrednostih in vsebnosti nujnih hranil daleč pred navadno pšenico. Vedno bolj se uvršča v jedilnik kot boljša zamenjava za riž npr. v rižotah. Pirina rižota je bolj nasitna, ima več beljakovin in železa. Za svežost ji dodajo svežo zelenjavo – rdeč radič, ki ga najpogosteje jemo v solati si lahko sedaj privoščimo v pirini rižoti.

KOT ZANIMIVOST:

Zrno pire ostane tudi po žetvi v plevi in je tako naravno zavarovano pred onesnaženjem, pesticidi in žuželkami. Plevo odstranijo šele pred nadaljnjo predelavo s posebnimi prilagojenimi stroji.
Grenka snov v radiču, intibin, spodbuja tek in prebavo, ter ugodno vpliva na jetra in kri. Največ intibinah je v belih žilah oz. rebrih listov. V radiču najdemo tudi železo, fosfor, kalij in vitamin C.