Piščančji file, čemaževa omaka, popečena polenta

Piščančji file je pusto belo meso, saj vsebuje malo nasičenih maščob in je vir vitaminov B, fosforja, kalcija in železa.1 Sodi med lažje prebavljive vrste mesa, saj je mehko in pusto z zelo malo maščob.

Čemaž oz. divji česen je nadvse uporaben, saj ga priporočajo kot nadomestek česna v omakah, prikuhah, špinačah in juhah. V omakah se izredno dobro prilega različnim vrstam mesa, še posebej je dobrodošel pri prehrani z več maščob saj pospeši prebavo maščob in varuje pred neželenimi posledicami njihovega uživanja. Čemaž zelo močno očisti kri in prebavila ter pospešuje prebavo.3

Polenta je jed iz koruznega ali žitnega zdroba, soli in vode, ki je bila najprej preprosta kmečka hrana. Pozneje so jo izboljšali z dodajanjem masti in ocvirkov, tudi s praženjem ali pa so jo jedli z mlekom. Danes se dobi instant zdrob, ki se skuha v 2 minutah. Polenta, ki se po kuhanju speče v pečici, postane še trša in je primerna za rezanje. Lahko se speče z raznimi dodatki (sir, skuta, zelenjava, slanina,…). Ker ne vsebuje glutena (beljakovina v pšenici), je primerna tudi za ljudi s celiakijo.1

KOT ZANIMIVOST:

Kokoš je ptič, ki izvira iz različnih vrst divjih kokoši indijanskega porekla. Domačo kokoš, danes gojijo za različne namene; za meso, jajca, perje ter športne, verske in okrasne motive.2

Poznali so ga že stari Rimljani, ki so ga imeli raje kot česen, ni pa zanemarljivo dejstvo, da je poznan tudi pod imenom »medvedji česen."3

Domovina polente je Italija. Iz Primorske se je pri nas razširila po celi državi. V Italiji pogosto uporabljajo debelozrnati zdrob, ki je bolj okusen, vendar ga je treba kuhati dlje časa.1

1. Novak B in Lenarčič S. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž. 1. izd. Ljubljana. Modrijan založba d.o.o., 2009
2. http://it.wikipedia.org/wiki/Gallus_gallus_domesticus
3. Ašič S. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč. Prenovljena izdaja. Celje. Celjska Mohorjeva družba, 2007