Vege burger, bbq omaka, pečen krompir s papriko

Večji del vege burgerja sestavlja soja, ki je zelo stara azijska kulturna rastlina, stročnica iz družine metuljnic. Uživanju soje pripisujejo mnoge pozitivne učinke kot so zniževanje LDL holesterola, zmanjšanje simptomov menopavze, zmanjšano tveganje za razvoj raka dojk, vpliv na zdravje kosti,… Za dosego teh učinkov s pomočjo soje pa je potrebno uživati večjo količino soje skozi življenjsko obdobje, kot smo je pri nas običajno vajeni. Za učinke so odgovorni predvsem sojini proteini in izoflavoni. Poleg tega je soja odličen nadomestek mesa pri vegetarijanskem načinu prehranjevanja. 1,2

Domača žar (BBQ) omaka je vsestransko uporabna. Lahko jo ponudimo k pečenemu mesu ali uporabimo za mariniranje mesa. Odlična pa je tudi kot priloga k hamburgerju ali pečenim perutničkam. Pripravimo jo tako, da zmešamo kečap, vodo, rjav sladkor, jabolčni kis, Worcestshire omako ter čili, čebulo in poper v prahu.

Morda je mnenje, da krompir redi napačno, saj je delež vode 80%, delež škroba pa 20%1. S krompirjem kot prilogo zaužijemo veliko kalija, ki je del vsake telesne celice. Pomaga nam pri elektrolitskem in tekočinskem ravnotežju ter vzdržuje normalen krvni pritisk. Pečen krompir je na vrhu lestvice živil, bogatih s kalijem. Ker Slovenci zaužijemo kar veliko soli, sta paprika in krompir iz pečice primeren obrok za urejanje ravnotežja med kalijem in natrijem. 2

KOT ZANIMIVOST:

Šele znanstvene raziskave v 20. stoletju so pokazale, kako bogato živilo je soja. Danes je na svetu že več kot tisoč sort soje. 1

Omake za žar pogosto določajo in zaokrožijo okus našega pečenega mesa. Razredčeno omako lahko uporabimo za vlaženje mesa med peko, nerazredčene sladke omake pa kot glazuro ali kot prilogo k pečenemu mesu. Omake uporabljamo na različnih stopnjah peke: med peko – omake za vlaženje mesa, pred koncem peke – omake za glazure, po peki – omake za žar kot prilogo k mesu. 1

Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki. V Evropo ga je iz Amerike prinesel Kolumb. Poznanih je preko 3000 sort, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, trdoti in vsebnosti škroba. V Sloveniji poznamo preko 150 sort krompirja. 1

1. Novak B in Lenarčič S. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž. 1. izd. Ljubljana. Modrijan založba d.o.o., 2009.
2. http://www.potatogoodness.com/nutrition/nutritional-facts/
2. https://www.bda.uk.com/foodfacts/soya_and_health.pdf